Osnovna šola Šentjernej je v prazničnem mesecu decembru ponudila ogled spletne prireditve z naslovom Daleč od oči, blizu srca. »Proslava je bila posvečena trenutnemu času, slovenskemu državnemu prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti ter običajem. Podarili smo jo vsem občanom, saj smo jim želeli popestriti in polepšati posebne čase,« je povedala režiserka in scenaristka Maja Miklavž Sintič.

Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti tokrat na daljavo

POVEZAVA DO PRIREDITVE   O prireditvi na dolenjskilist.si.

»Vse se da, če se hoče,« so bile misli mentorice, ko je z učenci, ki obiskujejo otroško folklorno skupino Šentlora, začela pripravljati spletno prireditev. V običajnih razmerah bi peli in plesali v učilnici in na odru kulturnega centra, tako pa so združili moči na drugačen način – na daljavo. Učenci so se pripravljali preko video konferenc in gradiv, ki jim jih je pošiljala mentorica. Naučili so se prazničnih pesmi in voščil, med njimi tudi verze pisateljice Ivanke Mestnik. Posneli so priprave na praznike in k sodelovanju pritegnili tudi družinske člane. Povabilu se je z veseljem odzval tudi častni gost prireditve gospod Stanko Kušljan, občan, ki šteje 102 leti. Gospod Kušljan, ki je bil povezovalni lik prireditve, je predstavil stare božične običaje in svoje spomine na otroška leta. Ravnatelj Aljoša Šip pa je v uvodnem nagovoru poudaril pomen praznikov in vsem zaželel veliko enotnosti, volje in sodelovanja, zdravja, topline, varnosti, povezanosti, upanja in načrtov ter pozitivnih pogledov na prihodnost. V prireditev so bili vtkani tudi posnetki nastopov mladih folklornikov iz bogatega arhiva šolske folklorne dejavnosti, ki bi sicer šli v pozabo.

»Šlo je za preplet preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Tako kot je najstarejši občan govoril o svojih otroških letih, tako bodo o svojem otroštvu in doživljanju prazničnih dni svojim potomcem nekoč pripovedovali naši učenci,« je dejala Maja Miklavž Sintič. »Vsak je dal delček sebe. Delala sem z izrednim veseljem in ob meni je bila tudi dobra ekipa – Ognjen Saje, Urška Klemenčič in Mojca Kodelič,« je še dodala režiserka, ki je s svojimi folklorniki pripravila že vrsto odličnih nastopov in prireditev.

Napisala: Jožica Kocjan
Fotografije: Ognjen Saje

 

Zapomnila sem si jo in je ne bom pozabila, saj je bila čustveno tako nabita, da ste mi izzvali solze v oči in zbudili toliko lepih spominov tudi na moje otroštvo. Kakšno petje, razigrani gibi, kako lep izbor vsega, pa še tako imeniten povezovalec in razlagalec prazničnega decembra nekoč je bil gost! Pa kakšni lepi posnetki Vaših krajev, ki jih kar dobro poznam, saj sem svet Gorjancev dobro spoznala, ko sem iskala škrate. Skratka, svoje delo ste vsi odlično opravili in počaščena sem, da ste me vsaj malo vključili v scenarij.

Pisateljica Ivanka Mestnik

 

Všeč mi je bilo to, da je bila proslava poučna. Pokazala mi je, da moramo za praznike biti v krogu družine, še posebej pa zdaj, ko je epidemija. Šola se je zelo potrudila, saj sem najprej mislila, da proslave sploh ne bo, a se je izkazalo, da jo je mogoče pripraviti tudi na daljavo.

Kristina Gorišek, 9. razred

 

Proslava je bila drugačna od ostalih, saj je bila prva, ki si je nisem ogledala v živo. Všeč so mi bili trenutki, ko je spregovoril Stanko Kušljan, saj sem spoznala veliko starih običajev, za katere prej nisem vedela. Zelo sem se razveselila, ko sem zagledala starejše posnetke folklore, saj sem se ob njih spomnila na prireditve, ki jih vsako leto priredimo na naši šoli.

Lucija Rangus, 9. razred

 

Z veseljem sem si ogledala prireditev. Bila mi je zelo všeč, ker je bila pripravljena s strani učencev in učiteljev naše šole. Zelo je bila zanimiva, saj sem veliko izvedela o tem, kako so v preteklosti praznovali decembrske praznike. Vse praznike so praznovali zelo skromno, vendar so se veselili druženja s prijatelji in sorodniki. Prav tako so radi praznovali v krogu svojih najbližjih. Ob tem sem se spomnila, da je najbolj pomembno, da imaš družino in iskrene prijatelje, s katerimi lahko praznuješ praznike. Niso pomembna darila in materialne dobrine.

Iva Colnar, 7. razred

 

Navdušena sem bila nad vsemi nastopajočimi, tudi družina Martinčič je bila nekaj posebnega. Gospod Stanko Kušljan je nas, gledalce, nagovoril z različnimi starimi modrostmi ter obujal spomine na stare božične običaje iz svojih otroških let. Še posebej se mi je v spomin vtisnil pregovor, ki ga je povedal: Kolikor znaš, toliko si vreden.

Proslava mi je bila zelo všeč. Ogledala sem si jo skupaj s svojo družino in vsi smo zelo uživali. Želim si še več prireditev.

Nika Komljanec, 6. razred

 

Ustvarjalna ekipa OŠ Šentjernej je pripravila edinstveno spletno proslavo v duhu spominov preteklosti in utrinkov sedanjosti. Gospod Stanko Kušljan kot povezovalni člen prireditve nam s svojo pozitivno življenjsko energijo daje upanje za boljši jutri, ki si ga vsi želimo čim prej. Že kar nekaj časa nismo v šolskih klopeh, šolski duh pa vendarle kroži med nami in nas nevidno povezuje.

Ema Selak, 7. razred

 

Proslavo sem gledala z družino in vsem se je zdela čudovita. Popeljala nas je v stari čas s pomočjo folklornikov in starejše osebe, ki je pripovedovala, kako je bilo včasih. Najbolj mi je bilo všeč, ker so mladi folklorniki doma pripravili posnetke, ki so jih vključili v predstavo. Učiteljici sta zapeli krasno pesem. Na koncu so učiteljice pripravile presenečenje in nam voščile srečno novo leto. Tega nisem pričakovala, a je bilo super. Upam, da bomo kmalu lahko gledali kaj podobnega in zanimivega.

Zoja Hodnik, 6. razred

 

Zadnji dan pred novoletnimi počitnicami je bilo drugače kot pretekla leta, ko smo šli na ogled prireditve v kulturni center. Tokrat smo si jo ogledali kar na domačih zaslonih.

Prireditev je bila zanimiva, letos še bolj kot ostala leta. Bila je drugačna. Učenci so igrali na inštrumente in peli kar doma. Všeč mi je bilo, da se ni vse odvijalo samo na odru. To me je še posebej navdušilo in privabilo k gledanju. Proslava je bila res dobra.

Inti Prah, 6. razred

 

Proslavo smo pogledali z družino. Vsem je bila zelo všeč. Moj najljubši del je bil, ko so se učenci in učenke posneli in kaj zaigrali, zapeli. Zanimivo je povedal tudi Stanko Kušljan, saj smo izvedeli, kako so praznovali in kakšne šege ter navade so imeli včasih. Na posnetku se vidi, da so se vsi mentorji kot tudi učenci zelo potrudili in dokazali, da jih ta virus ne bo ustavil in premagal.

Neža Selak, 6. razred

 

Ogledala sem si prireditev Daleč od oči, blizu srca. Najbolj me je pritegnilo, ko so folklorniki na svojih domovih peli pesmi ter igrali na inštrumente. Všeč mi je bilo tudi, ko so nam učiteljice zaželele vse dobro za praznike.

Ella Cimerman, 6. razred